Usposabljanje delovno aktivnega prebivalstva, Škofja Loka

Vabilo usposab.Šk.Loka

26. januarja 2016 je Sindikat obrti in podjetništva Slovenije, v okviru projekta SKUPAJ – gradniki zdravja organiziral usposabljanje delovno aktivnega prebivalstva v Škofji Loki. Udeležence (le-teh je bilo skupaj 28.) je uvodoma pozdravil sekretar Območne organizacije Gorenjske, Matej Jemec, v nadaljevanju pa je generalni sekretar g. Martin Muršič udeležencem predstavil potek delavnice. Besedo je predal Ani Čermelj, projektni vodji pri GO SOPS, ki je na kratko predstavila projekt v katerem SOPS sodeluje kot partner ter povabila udeležence, da sodelujejo v natečaju projekta, kjer v okviru preventive spodbujamo dialog med delodajalcem ter delojemalcem oz. spodbujamo sodelovanje omenjenih pri ustvarjanju bolj zdravih ter varnih delovnih mest. Osrednji predavatelj je bil mag. Borut Brezovar, ki je pojasnil pomen preventive ter predstavil psihosocialna tveganja na delovnem mestu, odgovoril pa je tudi na nekaj zanimiv vprašanj, ki so jih postavili udeleženci konference. Pojasnil je, da je ves človekov obstoj povezan z delom, pa tudi z najrazličnejšimi nevarnostmi, ki so ga ob tem delu spremljale. Sčasoma, žal tudi z mnogimi poškodbami pri delu, se je človek naučil ravnati z najrazličnejšimi nevarnostmi in pri tem spoznal, da pri tem največ zaleže preventiva, to je ustrezno predhodno ravnanje in previdnost, ki prepreči, da bi se neželen dogodek zares zgodil, oziroma, da bi grozeča nevarnost zares povzročila škodo ali poškodbo.

Sprva, v prazgodovini, so bile nevarnosti, povezane z delom, enostavne, predvsem fizikalne (padci, udarci, ureznine), nekoliko kasneje so se prvim nevarnostim pri delu, pridružile tudi opekline, kasneje poškodbe zaradi uporabe najrazličnejših orodij. Človekov razvoj in delo, so privedli do strojev in nevarnosti v zvezi z njimi. Sprva je enostavne stroje poganjala živina ali voda, kasneje para, elektrika, nafta, visok pritisk, atomska energija. Ob bok temu razvoju je šel tudi razvoj kemije z vedno novimi snovmi in pripravki in seveda tudi z novimi nevarnostmi za delavčevo življenje in zdravje. Še kasneje kot nevarnosti zaradi izdelave in uporabe nevarnih snovi, je človek prepoznal nevarnosti povezane z biološkimi tveganji. Vse navedene skupine tveganj v zvezi z delom iz zgodovine so v večji ali manjši meri prisotne pri delu tudi danes, priključujejo pa se jim tudi nove, večinoma kot sopotniki tehnološkega in tehničnega razvoja (npr. nanomateriali). Vzporedno z novimi nevarnostmi pri delu, so se razvijali tudi ukrepi in postopki za varno opravljanje dela z njimi.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu s sedežem v Španiji v Bilbau, je že pred slabim desetletjem pričela s proučevanjem t.i. novih nevarnosti pri delu in prišla do presenetljivega spoznanja, da približno 25% vseh negativnih pojavov v zvezi z delom, kamor štejemo poškodbe pri delu, bolniško odsotnost, absentizem, prezentizem ipd., ne izvirajo iz nevarnosti, ki jih lahko označimo kot »klasiko« varnosti in zdravja pri delu, pač pa iz neprimernih odnosov pri in v zvezi z delom, kar označujemo s pojmom psihosocialna tveganja pri delu.

Zakonodaja, kot prepovedane odnose pri delu, navaja in opredeljuje diskriminacijo, spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu (mobing), temu pa dodaja še opredelitev »in druga psihosocialna tveganja pri delu, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev«, ki pa jih podrobneje ne navaja. Prepoznamo jih lahko po skupnih značilnostih. Gre za odnose pri delu ali v zvezi z njim, ki so prepovedani, trajajo dalj časa, netijo konflikt in povzročajo močan negativen stres ter lahko privedejo do okvare zdravja delavcev.

Kot že omenjeno, je najučinkovitejše sredstvo pri vseh nevarnostih preventiva, še posebej pa to velja, ko gre za psihosocialna tveganja. Delodajalec je dolžen zagotoviti v svojem kolektivu take odnose, kjer bo cenjeno sodelovanje, tovarištvo, pomoč in prijaznost, preprečiti pa mora vse, kar je na tem področju prepovedanega. Pomemben del preventivnega ravnanja na področju ustvarjanja in izboljševanja delovnega vzdušja je tudi kakovostna promocija zdravja na delovnem mestu.

V nadaljevanju je Nataša Kramar, vodilna razvijalka orodij OiRA v Sloveniji, predstavila pomen le-teh, povabila udeležence, da orodja uporabljajo, saj gre za brezplačna ter javno dostopna interaktivna orodja. S svojim predavanjem pa je nedvomno spodbudila delavce k sodelovanju pri pripravi ocen tveganj, skupaj z njihovimi delodajalci.

 

Vsem udeležencem usposabljanja se zahvaljujemo za udeležbo ter vas vabimo, da spremljate naše delo tudi v prihodnje, hkrati pa se zavezujemo, da bomo tovrstna, zanimiva in strokovna usposabljanja, v sodelovanju z različnimi strokovnjaki in območnimi organizacijami, organizirali tudi v bodoče.

Škofja Loka, Ana Čermelj

Brezovar_preventiva in PST

Kramar_delavnica_ŠL

025 017

Ana Čermelj, GO SOPS


by Bliss Drive Review