Slovenija in EU

Bruselj predstavil načrte za prihodnost evropske obrambe

Evropska komisija je 7.6.2017  v Bruslju predstavila načrte za prihodnost evropske obrambe. Ti naj bi vključevali konkreten zakonodajni predlog za vzpostavitev obrambnega sklada za vlaganja v raziskave in skupne zmogljivosti ter dokument za premislek o prihodnjem razvoju obrambne politike.
Vir : STA
Ozadje
Predsednik Komisije Jean-Claude Juncker je v političnih usmeritvah junija 2014 dejal: „Verjamem, da si
moramo prizadevati za močnejšo vlogo Evrope v varnostnih in obrambnih zadevah. Res je, da je
Evropa večinoma ‚mehka moč‘. Vendar tudi najmočnejše mehke moči ne morejo dolgoročno uspevati
brez vsaj nekaj povezanih obrambnih zmogljivosti.“
Predsednik Juncker je napovedal vzpostavitev evropskega obrambnega sklada v govoru o stanju v Uniji
in voditelji 27 držav članic so na vrhu v Bratislavi septembra 2016 sklenili: „EU mora zagotavljati ne le
mir in demokracijo, temveč tudi varnost naših ljudi.“ V težkih geopolitičnih razmerah so se dogovorili,
da je treba sodelovanje EU na področju zunanje varnosti in obrambe okrepiti. Natančneje, na
zasedanju decembra 2016 bi Evropski svet moral sprejeti „odločitev o konkretnem načrtu izvajanja v
IP/17/1427 zvezi z varnostjo in obrambo ter o tem, kako bolje izkoristiti možnosti iz Pogodb, zlasti glede
zmogljivosti.“
Več informacij sledi…

 _______________

Za kaj se bodo Britanci pogajali z EU in kaj to pomeni za nas

Za kaj se bodo Britanci pogajali z EU in kaj to pomeni za nas

Velika Britanija se bo v pogajanjih za izstop iz EU zavzela za trdi brexit. Tako je včeraj uradno napovedala britanska premierka Theresa May.

Zdaj je uradno: vlada premierke Mayeve si bo prizadevala za trdi brexit oziroma strogo ločitev od EU. Država bo zapustila enotni evropski trg, izstopila iz carinske unije ter omejila priseljevanje državljanov EU, namesto tega pa z EU sklenila prostotrgovinski sporazum. Kaj to pomeni za slovenska podjetja in državljane?

Kako se bodo dejansko razpletla pogajanja vlade premierke Mayeve o britanskem izstopu iz EU (brexitu), seveda zdaj ne ve še nihče. Je pa od včeraj nekoliko bolj jasno, kakšni so cilji in smernice, ki jih bo v pogajanjih zasledovala njena vlada.

Kako si premierka Theresa May zamišlja brexit

Poglejmo nekaj poudarkov iz govora britanske premierke Therese May o tem, kakšne cilje bo njena vlada zasledovala v pogajanjih z EU za brexit.

  • Velika Britanija namerava zapustiti enotni evropski trg. Država si bo prizadevala doseči ambiciozen prostotrgovinski sporazum z EU, a brez članstva v okviru enotnega evropskega trga. »Ne želimo si nikakršnega delnega ali pridruženega članstva, ničesar, kar bi pomenilo, da smo napol notri in napol zunaj,« je dejala.
  • Velika Britanija bo izstopila tudi iz evropske carinske unije. Članstvo v carinski uniji bi državi onemogočilo samostojna pogajanja o posamičnih trgovinskih sporazumih, je dejala Mayeva.
  • Britanija želi s članicami EU prosto trgovati na podlagi prostotrgovinskega sporazuma. Te želi sklepati tudi z drugimi državami.
  • Britanija ne želi prevzeti nobenega od znanih modelov povezave z EU, kot jih imajo nekatere druge države. »Iščemo enakovredno partnerstvo, ne delnega pridruženega članstva v EU,« je dejala Mayeva.
  • Velika Britanija bo EU zapustila brez dogovora, če bo treba. »Bolje je, da nimamo dogovora, kot da imamo slab dogovor,« je dejala Mayeva.
  • O končnem britanskoevropskem dogovoru bodo glasovali v obeh domovih britanskega parlamenta. Premierka želi pogajanja za izstop po 50. členu lizbonske pogodbe začeti do konca marca, predvidoma bodo trajala dve leti.
  • Britanija želi spet prevzeti nadzor nad svojimi zakoni. A bo sledila načelu, da poslovnemu svetu, javnemu sektorju, ljudem zagotovi gotovost. »Že sprejeto zakonodajo bomo prevzeli kot britansko, zatem bo lahko parlament odločal, ali bo kak zakon spremenil,« je dejala.
  • V odnosu z EU si bo Britanija prizadevala za postopen, fazni prehod po končanih pogajanjih. Mayeva želi, da bi bila pogajanja res končana v dveh letih.
  • Britanija bo nadzirala obseg priseljevanja državljanov EU v državo. Čim prej želi zagotoviti pravice državljanov EU v Veliki Britaniji ter Britancev v EU, vendar pa ne bo ponudila enostranskih jamstev državljanom EU, ki delajo na Otoku .
  • »Iztekli so se dnevi, ko je Britanija v evropski proračun vplačevala velike vsote denarja,« je napovedala premierka Mayeva in dodala, da bo država morda vplačevala le še manjše zneske, in sicer v zameno za dostop do posamičnih evropskih programov.
  • Omejitev vladnih informacij o vsebini in napredku pogajanj z EU. »O pogajanjih bomo javno govorili le, kolikor bo treba, to je v britanskem interesu,« je dejala Mayeva, saj bi po njenem bili naključne pripombe ali dnevni komentarji napredka škodljivi.

»Moja naloga je, da za Britanijo izpogajam najboljši dogovor z EU, ne pa, da polnim stolpce časopisov,« je še dejala.

Kaj čaka slovenska podjetja in ljudi

Pogajalski proces med Veliko Britanijo in EU se bo začel konec marca in bo trajal predvidoma dve leti. Šele takrat bo jasno, kakšni bodo po brexitu odnosi med podjetji in državljani EU in Velike Britanije. Je pa že mogoče nanizati vsaj nekaj precej realnih pričakovanj.

  • Če bo Velika Britanija izstopila iz EU, to pomeni, da ne bo več njenega prispevka v proračun EU. To pa se bo predvidoma poznalo tudi pri razpisih za slovenska podjetja in državljane, ki so zdaj (so)financirani iz proračuna EU. Namreč, Velika Britanije je takoj za Nemčijo druga največja neto vplačnica v evropski proračun (vanj več prispeva, kot iz njega dobi). Leta 2015 je Velika Britanija v evropski proračun, ki je znašal okoli 140 milijard evrov, prispevala 8,5 milijarde funtov (po trenutnem tečaju 9,8 milijarde evrov).

Brez tega denarja bo a) manj razpisov ali pa b) bodo morale preostale članice v proračun EU prispevati več, če bodo želele ohraniti enak obseg razpisov.

  • Za slovenske iskalce zaposlitve v tujini je Velika Britanija tretji najbolj zaželen cilj, za Avstrijo in Nemčijo. Če bo Britanija priseljevanje državljanov EU omejila, bo to veljalo tudi za Slovence.

Predvidoma bo Britanija vse državljane EU obravnavala kot državljane tretjih držav, zanje pa je država že poostrila pogoje: na Otoku smejo ostati dlje kot pet let le, če zaslužijo več kot 35 tisoč funtov na leto (z nekaterimi izjemami, kot so medicinske sestre).

  • Vprašanje je, kakšen bo končni dogovor o študiju na Otoku. Država je zdaj vključena v program Erasmus, obenem pa so šolnine študentov iz EU po višini izenačene s šolninami za britanske študente (do devet tisoč funtov), medtem ko so za državljane tretjih držav praviloma še enkrat višje.
  • Možne so tudi carinske obremenitve pri trgovanju z Veliko Britanijo. Premierka Mayeva je napovedala, da bo Britanija izstopila tudi iz evropske carinske unije, da pa si bo prizadevala za čimprejšnjo sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z EU.

A pogajanja o takem sporazumu lahko trajajo leta in tudi ni nujno, da zajemajo vse izdelke in storitve. Kakršnekoli carinske oziroma druge trgovinske ovire bi se nanašale tako na fizično kot spletno prodajo oziroma uvoz/izvoz.

Seveda bi bilo idealno, če bi v prostotrgovinski sporazum med EU in Veliko Britanijo »prepisali« vsa doslej veljavna določila, vendar pa so najvišji evropski politiki že večkrat dali vedeti, da tako enostavno ne bo šlo, saj bi takšna rešitev Evrope po lastni izbiri lahko k izstopu spodbudila še druge članice EU.

Dodajmo, da ima EU sicer z Veliko Britanijo trgovinski presežek v višini 60 milijard evrov.

  • Velika Britanija sodi tudi med pet prodajno najmočnejših avtomobilskih trgov v EU. Še več, Nemci imajo v lasti polovico vseh avtomobilskih tovarn na Otoku in po britanskem poročanju je samo BMW na tem trgu lani prodal okoli 250 tisoč avtomobilov. Zdaj prodaja teče brez carin, koliko bi te odnose oslabila uvedba carin, še ni jasno. Kot ni jasno, kako bi takšen negativen razplet za nemško oziroma evropsko avtomobilsko industrijo čutila slovenska podjetja, ki so nanjo poslovno navezana.

Kako so se odzvali pri poslovnih združenjih

Pri britanski gospodarski zbornici BCC so ocenili, da imajo podjetja zdaj nekaj več vpogleda v to, kaj bodo cilji pogajanj. Neposredno prizadeta podjetja so pragmatična in se pripravljajo na več možnih izidov, vlada pa mora paziti, da se ne bo vse vrtelo le okoli pogajanj, temveč naj se posveti infrastrukturi in poslovnemu okolju po vsej Britaniji, poziva zbornica.

Kot so ocenili pri združenju za menedžment CMI, bo zaradi brexita neizogibno upadlo število tujcev, ki delajo na Otoku, zaradi česar bi morali v državi več vlagati v to, da bodo imeli dovolj usposobljenih ljudi, ki bodo pokrili primanjkljaj. Pri kmetijskem združenju NFU so opozorili, da imajo kmetje še vedno legitimne in pomembne pomisleke o brexitu, saj ima EU v britanskem kmetijskem izvozu prek 70-odstotni delež. Želijo zagotovila o prehodnih obdobjih ter tudi zagotovilo, da je kmetijstvo ključna panoga, saj pogajanja o trgovinskih sporazumih lahko trajajo leta in ne zajemajo vedno vseh proizvodov.

Vir


by Bliss Drive Review