Sindikalne novice

KLIK & všečkaj in sledi aktualnim FB objavam

____________________

Spremembe in dopolnitve KPOP

V Uradnem listu RS, št. 76/2017 z dne 22.12.2017 so bile objavljene Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (KPOP).

Spremembe in dopolnitve urejajo stvarno veljavnost KPOP in se začnejo uporabljate 1.1.2018.

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo, ( Ur. l. RS, št. 76/2017, str. 11613 ) z dne 22.12.2017

Aneks h KPOP – Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo, 20.12.2017

2017 -Komentar sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo

____________________

 

Razbremenitev za delavce napotene v tujino, višja 13. plača…

____________________

Seznam orodij OiRA v slovenščini za 17 različnih poklicev

ter več o spletnem orodju OiRA s klikom na naslednjo povezavo

____________________________________________________

Predsednik SOPS o najbolj vroči temi zasebnega sektorja v letošnjem letu…

 _______________

Vajeništvo je treba urediti, vendar sedanji (in tudi sprejeti) predlog ni sprejemljiv

Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Sindikata obrti in podjetništva Slovenije (SOPS) in Sindikata Mladi plus so se na novinarski konferenci v torek, 26. 7. 2016, odzvali na predlog zakona o vajeništvu, ki ga pripravlja sedanja vlada. Izboljšanje ureditve vajeništva v Sloveniji potrebujemo, vendar pa je konkretni zakon pripravljen na hitro in povsem mimo socialnega dialoga, uresničuje pa le interese delodajalcev. Predlog zakona v celoti zanemarja zaščito vajenk in vajencev ter na račun subvencij ustvarja novo skupino prekarnih delavk in delavcev.

»Sistem vajeništva potrebujemo, to ni sporno! A temelj dualnega sistema mora sloneti na socialnem partnerstvu. Ta predlog teh temeljev nima, ta predlog je škodljiv, predvsem pa nikakor ne ščiti vajenk in vajencev. Zato vztrajamo; Pravice in zdravje mladostnikov moramo učinkovito zaščititi,« je poudaril predsednik ZSSS Dušan Semolič.

»Sistem vajeništva v tujini uspešno deluje. Tam so tudi delodajalske organizacije zainteresirane, da ta sistem obstaja in ga posledično tudi financirajo! Vajencu teče delovna doba, plačani so prispevki, vajenec ima pravico do dopusta in ostale pravice, ki izhajajo iz naslova delovnega razmerja. Predlog zakona, ki je pri nas, tega ne pozna. Delodajalci tu ne financirajo vajeništva, delodajalske organizacije prejemajo subvencijo! V interesu delodajalcev bi morala biti strokovno usposobljena delovna sila, ne pa čim bolj poceni delovna sila in državne subvencije. Sistem, ki ga ministrstvo predlaga, je po naši oceni sistem, ki bo ustvaril nov razred prekarnih delavcev, čemur na ZSSS ostro nasprotujemo,« je dodal izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko.

Novinarska konf.

»V Sindikatu obrti in podjetništva Slovenije se strinjamo z delodajalci in delodajalskimi organizacijami – Slovenija potrebuje sistem vajeništva. Če je koristen za Nemčijo, Avstrijo, Dansko in druge države, bi moral biti in bi lahko bil koristen tudi za Slovenijo. To pa je možno zgolj ob predpostavki, da je sistem vajeništva dobro premišljen, trajen in da oblikuje ustrezno poklicno piramido. To je namreč edini izobraževalni sistem, ki na trg dela pošlje izgrajenega delavca, teoretično in praktično usposobljenega delavca, ki delo lahko nastopi takoj. Vajeništvo v Sloveniji ni novo, že od leta 1946 naprej ga poznamo. Do leta 1968 se je vajeništvo vzorno izvajalo in nadgrajevalo, kasnejša reforma, usmerjeno izobraževanje, ki ga je nadomestilo, pa je naredilo več škode kot koristi.
Leta 1992 so bile pripravljene nove osnove za vajeniški sistem, ki je ponovno zaživel leta 1996. Začel se je precej obetavno in verjetno bi tak tudi bil, če bi pri njem vztrajalo, če se ga ne bi zlorabljalo (nespoštovanje učnega programa, ni bilo nadzora kakovosti vajeništva, plačila vajencev, možnosti izkoristka počitnic …) .
Zadnje leto vajeništva, leta 2007, smo imeli razpisanih preko 1.100 vajeniških usposabljanj, v sistem je vstopilo nekaj več kot 300 vajencev, zaključilo pa le 191 vajencev. Razlog za pomanjkanje interesa med mladimi je zagotovo treba iskati v dejstvu, da ko se vajenec izšola, se zavestno poda v novo ‘bedo’. Vajenci se večinoma namreč usposobijo za poklice, kjer jih čakajo, v najboljšem primeru, minimalne plače.
2007 je ponovno prišlo do prekinitve tega sistema in danes, verjetno na predlog delodajalcev, nastaja nov zakon, nov sistem. Že na prvi pogled je jasno, da je predlog zakona nastavljen na način, da rezultatov ne bo. Zaščitnik vajencev in njihovih interesov je – delodajalska organizacija, zakon pa lahko zavrnemo že pri naslovu! Namesto o Zakonu o vajeništvu bi namreč morali govoriti o Zakonu o dualnem sistemu poklicnega izobraževanja«, je dodal generalni sekretar SOPS Martin Muršič.

»Na Sindikatu Mladi plus podpiramo ponovno uvedbo vajeniškega sistema, saj na podlagi primerov dobrih praks iz tujine vemo, da je to lahko ustrezen način za lažji prehod mladih iz izobraževalnega sistema na trg dela. Predlog Zakona o vajeništvu, ki je trenutno v javni obravnavni, pa ima kar nekaj pomanjkljivosti in nejasnosti, ki jih je nujno treba nasloviti. Zakon v trenutno predlagani obliki mladim ne omogoča zaščite in socialne varnosti, pri tem pa lahko izpostavimo štiri ključna področja:
Vajenec kot delavec: V zakonu ni jasno opredeljeno ali bo šlo za zaposlitev vajencev oziroma ali bodo vajenci v delovnem razmerju. Iz tega naslova ni mogoče vedeti v kolikšni meri bodo veljale pravice iz ZDR in kako bo to vplivalo na socialno varnost vajencev.
Vajenec kot družinski član: Pomembno je vprašanje, na kakšen način bo vajeniški sistem vplival ne le vajenca, ampak na njegovo celotno družino. Ne smemo namreč pozabiti, da gre pri vajencih za večinoma mladoletne osebe, ki so odvisne od staršev in še vedno bivajo doma. Vajenec bo za opravljeno delo prejemal vajeniško nagrado, ki pa bo vplivala na letni prihodek družine. Številni socialni prejemki, za katere je osnova za izračun skupni prihodek družine, se bodo lahko na ta račun zmanjšali, kar bo za številne družine oziroma njihove družinske proračune nemajhen udarec. S tem mislim predvsem na državne štipendije, otroški dodatek, subvencije za vrtec in subvencije za malico ter na davčne olajšave za vzdrževane družinske člane.
Vajenec kot brezposelna oseba: Predlog zakona prav tako ne določa višine vajeniške nagrade za brezposelne, ampak navaja, da se smiselno uporablja nagrada kot za vajence, ki se redno izobražujejo. Ta nejasnost je nesprejemljiva, saj daje proste roke pri odločanju o višini nagrade posameznim delodajalcem, s tem pa povečuje tveganje za še večje izkoriščanje teh oseb kot poceni delovne sile.
Neenake možnosti: Omenjeni zakon predvideva registrirano pogodbo o vajeništvu z delodajalcem, ki jo potrdijo na zbornici ob vpisu v izobraževalni program. Omenjena pogodba sicer glede na predlog zakona ni obvezna, je pa predvideno, da bodo imeli pri vpisu v izobraževalni program tisti z registrirano vajeniško pogodbo prednost pred ostalimi kandidati brez registrirane vajeniške pogodbe. V praksi to pomeni, da bodo lahko svojo prednost kljub odličnim ocenam izgubili številni mladi, ki omenjene pogodbe ob vpisu ne bodo imeli«, pa je povedal Želimir Stanić iz Sindikata Mladi plus. Vir

_______________________

Novica o spremembi vodstva :

22.11.2016 je zaradi upokojitve generalnega sekretarja g. Muršiča, vodenje po sklepu in glasovanju članov Glavnega odbora SOPS prevzela ga. Alenka Gajski.

Želimo ji uspešno delo.

___________________

SINDIKALNA ČLANARINA – DAVČNA OLAJŠAVA

Zahteva za prilagoditev splošne olajšave

______________

Kdaj lahko delavec upravičeno posumi, da nima plačanih prispevkov?

Da delodajalec ne plačuje prispevkov je zelo verjetno, ko:

  • zaposleni prejema plačo v gotovini, delodajalec in ne prejme plačilne liste;
  • zaposleni poleg plače, ki je razvidna iz obračuna plače (običajno v znesku minimalne plače), prejme še dodatno plačilo za delo v gotovini;
  • zaposleni na podlagi vpogleda v evidenco zanj obračunanih in plačanih obveznih prispevkov pri finančni upravi dobi podatek, da obračun plače za določen obračunski mesec zanj ni bil dostavljen davčnemu organu, kar pomeni, da delodajalec tudi ni obračunal in plačal obveznih prispevkov;
  • je formalno delovno razmerje vzpostavljeno pri eni družbi, zaposleni pa plačilo za delo prejema od druge družbe, praviloma v gotovini.

Opomniti je potrebno tudi, da lahko vsak delavec s posebno vlogo preveri, ali ima obračunane in plačane prispevke.

Vloga se lahko poda tudi preko portala e-davki (za kar je potrebno imeti elektronsko digitalno potrdilo). Vir

 

FURS poziva tudi vse zaposlene (in sindikate), da tudi sami preverijo, ali so prispevki plačani in ob morebitni kršitvi podajo prijavo. Če bo FURS ugotovil, da so zaposleni prejeli neto izplačilo plače, prispevki pa niso bili obračunani in plačani, bo zoper te delodajalce uvedel prekrškovne postopke in jim hkrati naložil predložitev obračunov prispevkov ter plačilo le-teh. Če bo poleg neplačanih prispevkov FURS ugotovil tudi neizplačilo plač, bo zadevo predal tudi pristojnemu inšpektoratu za delo, ki bo nadaljeval postopek zoper delodajalca. Delavec lahko prijavi svojega delodajalca ali druge delodajalce, za katere sumi, da za svoje zaposlene ne plačuje obveznih prispevkov.

________________________

Letni dopust – dobro je vedeti !

________________________

Sindikalno delovanje

(klik na foto za povečanje)

Odgovornosti sindikalnega zaupnika

Pri načrtovanju dela in uspešnem izvajanju sindikalnih nalog, mora sindikalni zaupnik dobro poznati :

– vrednote sindikata

– poslanstvo sindikalizma

– potrebe in interese članov

– potrebe in interese podjetja / zavoda

– realnosti človeških, finančnih in materialnih virov

– časovno razporeditev in opredelitev nalog.

Med najpogostejšimi in vidnejšimi nalogami sindikalnega zaupnika so:

– predstavlja in varuje interese članov

– pridobiva nove člane

– sklicuje sestanke sindikalne skupine / organizacijske oblike (izvršnega odbora) kjer izraža, usklajujejo in uveljavlja interese članov

– zbira pobude, ugotavlja interese članstva in pripravlja predlog stališč

– sodeluje v postopkih uveljavljanja pravic članov iz dela

– seznanja člane s pravicami in dolžnostmi (zakoni, kolektivne pogodbe, splošni akti,…)

– skrbi za pretok informacij

– obvešča o spremembah članstva, ipd.

Staša Pernat Lesjak, izvršna sekretarka ZSSS 

____________________________________________________

V tabeli posredujemo kazalnike (19 zavihkov s podatki) o poslovanju gospodarskih družb po dejavnostih in področjih dejavnosti za obdobje od 2008-2013. Med drugimi, kazalnik dodana vrednost na zaposlenega, ki je poleg kazalnika prihodki na zaposlenega eden izmed kazalnikov produktivnosti dela. Zadnji razpoložljivi podatki se nanašajo na leto 2013, saj AJPES z zamudo pol leta objavi podatke za preteklo leto (podatki za 2014 bodo na voljo junija 2015).

V socialni sporazum je zapisana »zaveza« o usklajevanju plač z inflacijo in delom rasti produktivnosti dela. Dejstvo je, da je bila v lanskem letu inflacija zelo nizka, saj je tako letna kot povprečna letna znašala le 0,2 %, zaradi česar bo uporaba produktivnosti dela na zaposlenega pri argumentaciji za uskladitev še pridobila na veljavi.

Dodana vrednost na zaposlenega je lahko zaradi »sestave in izračuna« kazalnika tudi negativna : (kosmati donos iz poslovanja – stroški blaga, materiala in storitev – drugi odhodki iz poslovanja) / št. zaposlenih zaradi česar se pri argumentaciji in pogajanjih kot produktivnost dela lahko uporabi tudi kazalnik prihodki na zaposlenega (skupni prihodki/povprečno število zaposlenih), nenazadnje pa seveda tudi ostali kazalniki poslovanja.

V skladu s študijo, ki je bila opravljena s strani Ekonomskega inštituta EIPF in jo je naročila ZSSS, je bilo ugotovljeno, da naj se pri rasti plač upošteva ob inflaciji tudi del produktivnosti. Študija je pokazala, da 30 % te rasti ne bi ogrozilo poslovanja gospodarskih družb.

Kazalniki Gospodarskih družb

______________________________________________________

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije prejel priznanje za korektno socialno partnerstvo

Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije je 23. junija 2014 v gostišču Jezeršek v Medvodah obeležilo 20. obletnico svojega delovanja. V imenu SOPS in ZSSS je na slovesnosti navzoče pozdravil generalni sekretar SOPS,  Martin Muršič in dejal, da delodajalske in delojemalske organizacije že desetletja zagotavljajo vsestransko podporo celostnemu razvoju obrti in podjetništva v Sloveniji, pri čemer imata še posebej vidno vlogo  Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ter Sindikat obrti in podjetništva Slovenije. Muršič je v svojem govoru poudaril, da je  pogosto izrečena misel, da smo vsi na isti barki, za socialne partnerje v obrti že zdavnaj postala dejstvo, ki je dozorelo ob skupnem spoznanju,  da se  lahko le  v odgovornem socialnem dialogu  naredi največ dobrega za delodajalce, delavce in hkrati za skupno družbeno korist.

Dobro urejena delovna razmerja in relativno stabilno socialno stanje v obrti in malem podjetništvu ni nastalo od včeraj na danes, ampak je bilo skrbno izgrajevano skozi desetletja. Poudaril je, da sta kljub zastopanju različnih interesov, sindikat obrti v svojem 64-letnem delovanju in delodajalsko združenje obrti v svojem 20-letnem delovanju, bila na mnogih področjih enotna, predvsem takrat, in v primerih, ko je šlo za uveljavljanje skupnih interesov in potreb obrtništva kot so; enotno zagovarjanje ustreznosti izobraževalnega sistema za obrtne poklice, ureditev problematike plačilne nediscipline, zmanjšanje sive ekonomije, nujnost davčnih razbremenitev, iskanje povečanja zaposlitvenih možnosti in podobno . Prav tako pa ne gre spregledati  stalnih zahtev za večjo družbeno skrb glede krepitve preventive na področju varnosti in zdravja pri delu ter v  življenju slehernega posameznika nasploh.

Na svečanem dogodku je delodajalska organizacija Sindikatu obrti in podjetništva Slovenije podelila za več desetletno tvorno sodelovanje tudi posebno priznanje.

Ana Čermelj

Zdops, 20 let

Martin Muršič -generalni sekretar SOPS Prejemniki priznanj ZDOPS

Foto: Zdops


by Bliss Drive Review