40.let Kolektivne pogodbe v obrti in podjetništvu
»Orali smo ledino sodobnega socialnega partnerstva 1971/2011«
40. obletnica Kolektivne pogodbe v obrti in podjetništvu

KP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

»Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci na področju obrti in gostinstva v Socialistični republiki Sloveniji«, ki so jo takratni predstavniki delodajalskih organizacij v obrti in sindikat delavcev v obrti sklenili leta 1971, je bila prva kolektivna pogodba v tedanji socialistični republiki Sloveniji in Jugoslaviji. Začela je v plansko gospodarstvo uvajati elemente tržnega. V obdobju, ko marsikdo pri nas ni vedel, kaj je socialno partnerstvo, in čemu služijo kolektivne pogodbe je socialni dialog na področju obrti že bil uresničevan v praksi. To ni presenetljivo, saj je ob prevladujoči družbeni lastnini, edino delo na področju obrti potekalo z zasebnimi sredstvi.

Prvo kolektivno pogodbo za obrt sta podpisala predsednik tedanje Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik Sindikata storitvenih dejavnosti Slovenije, ki sta bila takrat predstavnika delodajalcev in delavcev v obrti. Kakšen naziv sta imela takratna socialna partnerja, ki sta sklenila kolektivno pogodbo, danes pravzaprav sploh ni pomembno, saj so se v dinamičnem zgodovinskem razvoju v zadnjih štirih desetletjih delodajalske in sindikalne organizacije na področju obrti in podjetništva velikokrat reorganizirale in preimenovale. Pomembno je, da gre vseskozi za predstavnike istih socialnih partnerjev: obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Tako v delodajalskih organizacijah na področju obrti kot v sindikatu obrtnih delavcev je ves čas prevladovalo zavedanje, da smo servis obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, ter da moramo skupno skrbeti za urejene odnose med delodajalci in delavci, za uravnoteženost med ekonomsko zmožnostjo in zadostno socialno – ekonomsko varnostjo zaposlenih. To je zagotovo predpogoj za socialni mir, brez katerega ni uspešnega gospodarskega razvoja, še zlasti ne, na področju obrti in podjetništva. Če kje, potem morajo delodajalci in delavci v malih obrtnih obratovalnicah delati z roko v roki, sicer s svojimi proizvodi in storitvami ne morejo biti na vse bolj zahtevnem trgu, konkurenčni in uspešni.

Socialni partnerji na področju obrti in podjetništva, smo vse od sklenitve prve kolektivne pogodbe do danes, kontinuirano razvijali socialni dialog in skrbeli, da delavci in delodajalci v obrti niso nikoli, niti za en dan, ostali brez veljavne kolektivne pogodbe. V tem štiri desetletja trajajočem obdobju socialnega partnerstva je prihajalo do vzponov in padcev, pa vendar se ni nikoli zgodilo, da na področju obrti in podjetništva v Sloveniji ne bi imeli veljavne kolektivne pogodbe.

Tako so imeli delavci v obrti vedno zagotovljeno socialno varnost, ustrezno raven ekonomskih in socialnih pravic, delodajalci pa prepotreben podjetniško razvojni in socialni mir, ter urejene odnose z delavci. Vselej so bile, še vedno so, in upamo si trditi da tudi v prihodnje ne bo nič drugače, pravice delavcev po kolektivni pogodbi za obrt primerljive z nivojem pravic drugih panožnih kolektivnih pogodb. Tudi zaradi tega so se v obrti zaposlovali in se še zaposlujejo dobri delavci, ki s svojim znanjem, usposobljenostjo, inovativnostjo in prizadevnim delom pomembno prispevajo k razvoju slovenske obrti.

Na podlagi prve kolektivne pogodbe za obrt je zrasel cel sistem urejenih odnosov med obrtniki in delavci v obrti.

Že osemintrideset let delujejo območni skladi za izobraževanje in dodatno poklicno usposabljanje delavcev zaposlenih pri obrtnikih. Z njihovo pomočjo se je dodatno izobrazilo in usposobilo na deset tisoče delavcev v obrti. Delodajalci so prispevali sredstva, delavci pa svoj čas in prizadevnost. V nobeni drugi panogi ne skrbijo tako kontinuirano za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih.

Osemintrideset let že delujejo tudi stanovanjske ustanove za delavce v obrti. V njih obrtniki združujejo sredstva za dodeljevanje neprofitnih stanovanj delavcem. V kateri panogi še lahko delavec dandanes od delodajalca dobi stanovanje? Tovrstno izobraževanje in reševanje stanovanjskih potreb delavcev je tudi svojevrstna posebnost v evropskem prostoru.

Pri glavnem odboru našega sindikata že sedemindvajset let izhaja časopis Delavec v obrti in malem gospodarstvu, ki skrbi za informiranje delavcev, pa tudi delodajalcev v obrti. Že devetindvajset let vsako jesen organiziramo strokovni posvet imenovan Žužkovi dnevi, na katerih se seznanjamo in spregovorimo o aktualnih vprašanjih skupaj s predstavniki delodajalskih organizacij in obrtniki, ter zaupniki sindikata obrtnih delavcev.

Devetindvajset let vsako leto poteka tudi srečanje obrtnih delavcev Slovenije, na katerem delavci v obrti iz vse Slovenije ob vedrem razpoloženju krepijo medsebojno povezanost,  obrtno identiteto in pripadnost.

Po zgledu prve kolektivne pogodbe je naš sindikat pred dvajsetimi leti sklenil še kolektivno pogodbo za malo gospodarstvo. Z obema kolektivnima pogodbama zagotavlja ekonomske pravice 120.000 delavcem v obrti in malem gospodarstvu. Skupno sta ti dve podjetniški sferi najmočnejši in najvitalnejši del našega gospodarstva.

Bogata tradicija na področju socialnega dialoga predstavlja tudi dober obet za naprej.          13. 10. 2011 smo z Združenjem delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije zaključili pogajanja na spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo ter  o podaljšanju njene veljavnosti. Pogajanja smo uspešno opravili in kolektivna pogodba je bila podpisana.

Vsaka dopolnitev ali sklenitev nove kolektivne pogodbe je rezultat razvitega socialnega partnerstva in dialoga v malih in srednjih podjetjih, zato je lahko preživela vse politične spremembe, finančne in gospodarske krize, vse vlade in vse druge spremembe v štiridesetih letih. Mirno lahko rečem, da je zgrajena na tistih vrednotah, ki so za razvoj obrti najpomembnejše. To pa so vrednote socialnega dialoga, medsebojnega spoštovanja ter skupnih naporov za vzdrževanje eksistenčne stabilnosti obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev.

Kompas, ki smo ga natisnili na vabilo ob slovesnosti 40. letnice podpisa prve kolektivne pogodbe za obrt, simbolizira tisti kompas, ki so ga, in smo ga imeli socialni partnerji na področju obrti v zavedanju in ravnanju štirideset let. Vedeli smo kam gremo, katere so prioritete in cilji, ki jih zasledujemo. Ta kompas nam danes še vedno potrjuje, da je edina prava pot – pot dialoga, medsebojnega spoštovanja, korektnega kolektivnega dogovarjanja in nenazadnje upoštevanje in izvajanje dogovorjenega.

 

Vaš Sindikat obrtnih delavcev Slovenije

(novembra 2012 preimenovan v Sindikat obrti in podjetništva Slovenije)

 

image001 image002

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


by Bliss Drive Review