Jubilejnih 20. let Kolektivne pogodbe za malo gospodarstvo
20. let Kolektivne pogodbe v drobnem gospodarstvu (1991- 2011)

 

Na področju razvijanja socialnega dialoga med socialnimi partnerji je pač tako, kot na vseh drugih področjih – včasih socialni partnerji uspemo doseči dober dogovor, včasih pa smo pri iskanju rešitve, ki bi bile sprejemljive za vse, neuspešni. Že star pregovor pravi, da se pametni na neuspehih in napakah učijo, uspehov pa se veselijo in spominjajo, ker jih spodbujajo za nadaljnje delo.

Pred dvajsetimi leti so predstavniki delodajalcev in delavcev v malem gospodarstvu sklenili prvo »Kolektivno pogodbo med delavci in družbami drobnega gospodarstva«.

V dinamičnem zgodovinskem razvoju po drugi svetovni vojni so se delodajalske in sindikalne organizacije na področju obrti, podjetništva in malega gospodarstva velikokrat organizirale in preimenovale. Tako so tudi pogajanja med predstavniki delodajalcev in delavci v obrti pred podpisom prve kolektivne pogodbe za obrt dejansko potekala v okviru tedanje Gospodarske zbornice Slovenije in Zveze sindikatov Slovenije, saj sta »Kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci na področju obrti in gostinstva v Socialistični republiki Sloveniji« leta 1971, ki je bila prva kolektivna pogodba v tedanji socialistični republiki Sloveniji in Jugoslaviji, podpisala predsednik tedanje Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik Sindikata storitvenih dejavnosti Slovenije v okviru Zveze sindikatov Slovenije. Tradicija socialnega dialoga med GZS in ZSSS tako dejansko sega že 40. let nazaj.

V tem obdobju se je obrt zbornično samostojno organizirala najprej kot Zveza združenj samostojnih obrtnikov Slovenije (1969 – 1979), nato se je preimenovala v Zvezo obrtnih združenj Slovenije      (1969 – 1991), nato v Obrtno zbornico Slovenije (1991 – 2007) in od decembra 2007 se imenuje Obrtno- podjetniška zbornica Slovenije. S samostojno organiziranostjo je ta zbornica postala tudi socialni partner pri sklepanju Kolektivne pogodbe obrti vse do leta 2009, ko je to vlogo prevzelo Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, kot samostojno prostovoljno delodajalsko združenje.

Nov razmah je socialni dialog v Sloveniji dobil po osamosvojitvi Slovenije in po spremembi družbene ureditve. Zahvaljujoč izkušnjam iz preteklosti so socialni partnerji že leta 1990 podpisali »Splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo«, 08. avgusta leta 1991 pa tudi »Kolektivno pogodbo med delavci in družbami drobnega gospodarstva«. To kolektivno pogodbo je Sindikat obrtnih delavcev Slovenije sklenil z Združenjem drobnega gospodarstva pri GZS, predstavniki obeh organizacij pa so jo prenovili leta 1999. Prva kolektivna pogodba za drobno gospodarstvo je zdržala skoraj deset let, njena prenovljena naslednica pa več kot deset let.

Leta 2010 pa sta Sindikat obrtnih delavcev Slovenije in Podjetniško – trgovska zbornica pri GZS, ki je pravni naslednik Združenja za drobno gospodarstvo pri GZS, sklenila prenovljeno in posodobljeno kolektivno pogodbo med delavci in podjetji drobnega gospodarstva.

Pri nas ima torej kolektivno dogovarjanje najdaljšo tradicijo na področju obrti in malega gospodarstva, kar nikakor ni naključje, saj so v tej dejavnosti delodajalci in delavci, ki vsakodnevno delajo skupaj, najbolj povezani. Prav zaradi tega so prvi spoznali, kako pomembno je, da se dogovorijo in svoje medsebojne odnose in pravice uredijo s kolektivno pogodbo. To je obrti in malemu gospodarstvu prineslo socialni mir, ki jima je omogočil hiter razvoj. Leta 1989 je bilo v Sloveniji 1271 podjetij, leta 1998 54.927, leta 2008 pa že 152.541 – od tega 93,3 odstotka mikro podjetij, ki imajo od nič do devet zaposlenih.

Socialni partnerji na področju malega gospodarstva so vse od sklenitve prve kolektivne pogodbe pred dvajsetimi leti do danes kontinuirano razvijali socialni dialog in skrbeli, da delavci in delodajalci v drobnem gospodarstvu niso nikoli niti za en dan ostali brez svoje veljavne panožne kolektivne pogodbe. Tako so imeli delavci v malem gospodarstvu vedno zagotovljeno socialno varnost in ustrezno raven ekonomskih in socialnih pravic, delodajalci pa socialni mir in urejene odnose z delavci. Nikoli se ni zgodilo, da bi bile pravice delavcev po kolektivni pogodbi za drobno gospodarstvo bistveno manjše kot v drugih panožnih kolektivnih pogodbah. Prej bi lahko rekli ravno nasprotno.

Odnosi med socialnimi partnerji na področju malega gospodarstva so bili vseh dvajset let korektni in dobri, saj so razprave in dogovori med njimi sloneli na moči argumentov in ne na argumentu moči.

S kolektivnima pogodbama za obrt in malo gospodarstvo Sindikat obrtnih delavcev Slovenije zagotavlja ekonomske pravice več kot 120. tisoč delavcem v dveh najvitalnejših panogah našega gospodarstva, ki sta še kako pomembni za izhod iz kriznih razmer.

 

Vaš Sindikat obrtnih delavcev Slovenije

(novembra  2012 preimenovan v Sindikat obrti in podjetništva Slovenije)

 

image001

 


by Bliss Drive Review