Delavnica – Mos Celje, september 2015

Vabilo Mos11. septembra 2015 se je v sklopu MOS Celje odvila delavnica z naslovom “Z zdravjem do uspeha in zadovoljstva« pod okriljem prof.dr. Metode Dodič Fikfak. Delavnica je bila namenjena delodajalcem in njihovim združenjem, delavcem in sindikatom, strokovni javnosti, študentom ter širši javnosti. Hkrati gre za eno izmed aktivnosti in zavez partnerjev projekta ProZDRAV 2, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov ter Sindikata obrti in podjetništva Slovenije. Aktualnost teme je privabila številne poslušalce, tako na strani delodajalcev kot tudi predstavnikov delavskega razreda ter delavcev samih. Dr.Fikfakova je vodila aktivno delavnico ter nagovarjala poslušalce k sodelovanju, odgovarjanju na vprašanja, spodbujala debato. Med drugim so udeleženci delili svoj pogled na razumevanje definicije zdravja. Medtem ko za nekoga zdravje pomeni odsotnost bolezni, pomeni za drugega dobro telesno kondicijo in pripravljenost ali pa zgolj dobro počutje. Napačnega odgovora seveda ni. Če povzamemo definicijo zdravja Svetovne zdravstvene organizacije, lahko zapišemo, da je »zdravje stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, ne le odsotnost bolezni ali invalidnosti« (SZO, 1947). Celostno obravnavanje ključnega človekovega bogastva nam narekuje skrb za telesno, duševno, socialno, pa tudi okoljsko zdravje. Skrb za našo dobrino je potrebna od rojstva do smrti in je ne moremo polarizirati na strogo karierno, službeno in domače okolje, temveč gre za enotno skrb in pojmovanje. Kot velikokrat poudari generalni sekretar SOPS Martin Muršič »cilj bo dosežen takrat, ko bo skrb za varnost in zdravje postal naš način življenja.«

Predavateljica je poudarila, da je pomembno izobraziti  posameznika ter pohvalila projektne aktivnosti ter angažiranje partnerjev projekta, prav tako pa je poudarila pomen podpornega okolja. Ljudi je potrebno informirati ter jim  posredovati  informacije ter veščine za obvladovanje problemov, kar se sklada s ciljem projekta ProZDRAV 2 (npr. razvoj novih orodij OiRA, usposabljanja, ipd.) ko govorimo o
promociji zdravja ter v sklopu različnih aktivnosti tematiko približujemo našim članom ter širši javnosti. »Promocija zdravja je torej sinteza znanosti, programov, praks in politik, ki se nanašajo na zdravje ljudi«  (L.W.Green,M.W.Kreuter, Health promotion planning, 1999). Razumljivo je, da vsebina ljudem ni popolna neznanka. Vsak posameznik deluje in skrbi za svoje zdravje v okviru svojih zmožnosti in znanj. Naš cilj oz. naloga projekta pa je, da to znanje še poglobimo, informiramo o novostih s področja varnosti in zdravja ter nenazadnje krepimo in širimo digitalno pismenost skozi nastajajoča (in že obstoječa) orodja OiRA, ki so v pomoč pri izdelavi ocene tveganja.

Dr. Fikfakova je prav tako predstavila nekaj psihosomatskih bolezni in simptomov, ki so posledica čustvenih napetosti in strahov. Gre torej za zdravstvene motnje, pri katerih domnevamo, da so psihološki ali vedenjski vplivi imeli pomembno vlogo v nastanku telesnih motenj. Vpliv psihičnega dejavnika se razlikuje od bolezni do bolezni in med posamezniki. Pojavljajo se kot povišane maščobe v krvi, povišan krvni pritisk, povišan sladkor v krvi, miokardni infarkt, hormonske motnje, motnje spanja, ipd. Na drugi strani imamo psihosocialne in druge bolezni ter simptome, kot je alkoholizem, kajenje, daljši čas rekonvalescence, kostno-mišične bolezni, samomori, ipd. Prav tako smo pogledali primerjalno tabelo bolniške odsotnosti (začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov se v enakem pomenu opisuje tudi z izrazi absentizem, zdravstveni absentizem, bolniški stalež, bolniška odsotnost.) z dela med javnim in zasebnim sektorjem ter na podlagi predstavljenih podatkov, prišli do spoznanja, da je neprimerljivo višje število odsotnosti z dela zaradi bolezni pri uslužbencih v javnem sektorju, resnost obolenj pa je neprimerljivo višja v zasebnem sektorju.

Dr. Fikfakova je prav tako predstavila anketo, ki je bila narejena med delavci Mure in če povzamemo predstavljene rezultate ankete, lahko zapišemo, da je splošno zdravje delavcev bilo izredno slabo. Na primer delavci Mure so s samooceno zdravja svoje zdravje ocenili kot zadovoljivo ali slabo (67 odstotkov), samoocena zdravstvenih simptomov je bila sledeča : nemirnost, zaskrbljenost (39,4 odstotkov), močno razbijanje srca (17 odstotkov), težave s spanjem (28,5 odstotkov), težko dihanje (10,4 odstotkov), ipd. Medicinske diagnoze – povišan krvni tlak je imelo kar 38 odstotkov vseh anketirancev, 66 odstotkov anketirancev/obolelih se je zdravilo v času prestrukturiranja, 42 odstotkov se je bolezen med prestrukturiranjem poslabšala. Depresivnih (medicinska diagnoza) je bilo kar 26 odstotkov vseh anketirancev, ipd. Da bi dosegli spodoben nivo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter tako pripomogli tudi k bolj zdravi, učinkovitejši  družbi in zadovoljnem posamezniku, moramo svoj trud vlagati v odnose, v sodelovanje med delavskimi in delodajalskimi strukturami na vseh ravneh, znati odkriti in reševati prave probleme, hkrati pa s pozitivnim pristopom (pohvale in spodbude) ciljno ukrepati (oblikovati zdravju naklonjene politike, spremeniti delovno okolje, razvijati osebne veščine, spodbujati avtonomno odločanje posameznika ter graditi odnose na zaupanje in spoštovanju dogovorjenega).

mos

Ana Čermelj, strokovna služba GO SOPS za ekonomske in projektne zadeve


by Bliss Drive Review